S sodelovanjem in usklajenim pristopom nad energetsko revščino v Sloveniji
Srečanje Energetska revščina: povezovanje politik za skladno naslavljanje izziva, ki je del projekta EmpowerMed, je v medsektorskem dialogu izpostavilo najbolj učinkovite rešitve za izziv energetske revščine.
Focus zaposli strokovnjaka_injo na področju energije
Gre za zaposlitev za polni delovni čas za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Vaše motivacijsko pismo in življenjepis pričakujemo najkasneje do 5. 3. 2022.
Energetske zadruge – Tomislav Tkalec v Studiu ob 17h
Razmere na energetskem trgu še povečujejo zahteve po energetski neodvisnosti. Na mikroravni so se začele pojavljati energetske zadruge, ki jih običajno poganjajo obnovljivi viri energije. V Studiu ob 17h se je Metka Pirc pogovarjala o energetskih zadrugah - v kolikšni meri bi s tem lahko omogočili samooskrbo, kdo in kako lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako je posameznikom ter manjšim skupnostim tlakovana pot do energetske samozadostnosti? Gostje: Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo; Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije; Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles; Tomislav Tkalec, Focus, [več ...]
Poziv za ambicioznejšo prenovo direktiv o energetski učinkovitosti (EED) in o energiji iz obnovljivih virov (RED)
Pismo ministru za infrastrukturo mag. Bojanu Kumru, državni sekretarki mag. Tini Seršen in Urški Dolinšek, svetovalki za energijo in atomska vprašanja.
O razvoju Ljubljane v štirih mandatih župana Jankovića
Časopis Dnevnik se je lotil vprašanja, kako se je v štirih mandatih župana Zorana Jankovića razvijala Ljubljana. V sobotnem Objektivu so svoje uvide predstavili trije sodelavci Focusa, na treh različnih področjih: energetiki, prometu in podnebnih spremembah. Celoten prispevek, ki prikaže, v kakšno smer je šla Ljubljana v zadnjih približno 15 letih, si lahko preberete tukaj. Ljubljana je prekomerno prometno obremenjena, kar med drugim prinaša tudi onesnaženost zraka. V Focusu so na več lokacijah po mestu izmerili višje vrednosti dušikovega dioksida od zakonsko dopustnih (40 mikrogramov na kubični meter) in višje od meje, kjer te postanejo zdravju škodljive (10 mikrogramov na [več ...]
O zelenem prehodu Slovenija za portal Zelena Slovenija
Sodelavki in sodelavca Focusa so za portal Zelena Slovenija odgovarjali na vprašanja o zavzemanju za odrast, o energetski učinkovitosti in o zaostajanju pri uvajanju obnovljivih virov energije, zelo pa so izpostavili prometni sektor, ki prednjači pri izpustih toplogrednih plinov. Skupinski intervju v celoti lahko preberete na portalu Zelena Slovenija TUKAJ. Podnebna politika Glede upravljanja podnebne politike v Sloveniji so kritično izpostavili predvsem manjko na področjih: dobre organizacijske in kadrovske strukture, celovite organizacijske strukture podnebnega upravljanja, vzpostavitve znanstvenega posvetovalnega telesa, celovitega spremljanja izvajanja podnebnih ukrepov in sprejema Podnebnega zakona. " Velik problem v Sloveniji predstavlja pomanjkanje dobre organizacijske in kadrovske strukture, [več ...]
Kolumna dr. Tomislava Tkalca v Večeru: “Najcenejša energija je tista, ki je ne porabimo”
V najnovejši kolumni za Večer Tomislav Tkalec piše o energetski revščini in varčevanju z energijo v kontekstu energetske krize, ki pretresa Evropo. Članek je v celotni dostopen na spletni strani Večera: TUKAJ, v nadaljevanju pa nekaj poudarkov. "Nekateri problemi, ki pridejo na površje v hladnejšem delu leta, so znani že leta: nekatera gospodinjstva se soočajo z izrazitimi težavami pri plačevanju stroškov energije, zato prihaja do situacij, ko ne ogrevajo svojih domovanj in živijo v prehladnih prostorih, drugi odstranjujejo radiatorje in se odklapljajo od centralnega ali daljinskega ogrevanja ter zgolj nekaj ur na dan z električnim radiatorjem poskušajo ogreti prostor ali [več ...]
“Nad energetsko revščino brez ukrepov” (časnik Dnevnik)
Za časnik Dnevnik je dr. Lidja Živčić iz Focusa komentirala nov predlog uredbe o energetski revščini, ki so ga pripravili na Ministrstvu za infrastrukturo. Članek je odklenjen in ga v celoti lahko prberete na spletni strani Dnevnika TUKAJ, v nadaljevanju pa nekaj poudarkov. Preozka merila Da bi morala uredba določiti širši krog upravičencev do pomoči, meni tudi Lidija Živčič, strokovna vodja v okoljski organizaciji Focus. »Višino dohodka bi lahko dokazovali s potrdili o prejetih dohodkih v zadnjih 12 mesecih. Izkušnje namreč kažejo, da imajo velike težave tudi ljudje, ki le malo presegajo cenzus za socialno pomoč in varstveni dodatek,« nam je [več ...]
Focus zaposli strokovnjaka_injo na področju energije
Vaše motivacijsko pismo in življenjepis pričakujemo najkasneje do 18. 10. 2022.
Druga predstavitev skupnostne elektrarne Sončna šola Hrastnik (vabilo)
Vabljeni na drugo delavnico projekta skupnostne sončne elektrarne Sončna šola Hrastnik, ki bo v sredo, 5. oktobra ob 17. uri v Delavskem domu Hrastnik.
Energetske krize ne bomo rešili s fosilnimi viri energije
V Umanoteri in Focusu predlagamo, da se možnost odstopanja od okoljskih dovoljenj za podjetja iz Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo črta in da se prizadevanja vlade osredotočijo na iskanje nujno potrebnih rešitev za hitrejši razmah samooskrbe s sončno energijo v Sloveniji.
Evropski poslanci morajo dati prednost hrani in ne gorivom
Nevladne organizacije, med njimi Focus, Oxfam, Deutsche Umwelthilfe in Transport and Environment, pred glasovanjem Evropskega parlamenta o zakonu EU o zelenih gorivih, ki bo 13. septembra, poudarjajo absurdnost uporabe živil za gorivo v času prehranske krize.
Kako je v Sloveniji energetska revščina integrirana v različne politike – članek v znanstveni reviji Energy policy
Ugledna znanstvena revija Energy Policy je objavila članek, katerega soavtorja sta tudi dr. Lidija Živčič in dr. Tomislav Tkalec iz Focusa.
Ljudje se odpovedujejo toplim obrokom, da lahko energetska podjetja še naprej bogatijo
Evropske vlade morajo zaščititi ljudi, še posebej tiste najbolj ranljive, pred negotovostmi liberaliziranega trga z energijo. Energijo bi morali dekomodificirati, torej spremeniti iz tržne v netržno dobrino – le tako nam trgovci z energijo ne bi krojili življenj.
Direktiva o energiji iz obnovljivih virov (RED lll) in biogoriva
Po glasovanju v odborih Evropskega parlamenta se nam obeta postopna opustitev najslabših biogoriv in podpora bolj trajnostnim alternativam. Še vedno pa je premalo ukrepov za prenehanje proizvodnje goriv in prehrambnih rastlin.
Pri oblikovanju podnebno-energetskih ukrepov je treba pozornost nameniti tudi morebitnim nezaželenim družbenim učinkom
Neprimerno oblikovani podnebno-energetski ukrepi bi lahko prizadeli velik del prebivalstva v Sloveniji.
Kako zelene so zelene tehnologije?
So zelene tehnologije res rešitev za okoljsko krizo? Kakšen vpliv imajo na drugih delih sveta? Jih lahko recikliramo?
Z vročinskimi valovi tudi vse več poletne energetske revščine
V EU si več kot petina prebivalstva (ali več kot 100 milijonov ljudi) poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. Zato želimo opozoriti na problem poletne energetske revščine tudi odločevalce pri sprejemanju novih ukrepov in politik, saj je ukrepanje nujno.
FOSILNI UJETNIKI? Reševanje energetske draginje mora biti trenutek osvobajanja od fosilnih goriv
Predstavniki organizacij CIPRA, Focus, Greenpeace Slovenija in Zveze potrošnikov Slovenije smo opozorili, da morajo v iskanju rešitev na energetsko krizo vladni ukrepi reševati tudi podnebno krizo, ne pa nas potisniti še globlje v nevarno fosilno prihodnost.
Vladi RS smo poslali predlog ukrepov glede energetske draginje
Ukrepi morajo biti socialno pravični in ciljno usmerjeni in ne smejo voditi do finančnega okoriščanja fosilne industrije in energetsko intenzivne industrije na plečih državljanov in javnega denarja.
Predstavitev projekta: Sončna šola Hrastnik (vabilo)
V Hrastniku bomo letos zagnali največjo skupnostno sončno elektrarno v državi. Občina Hrastnik bo kot prva slovenska občina svojim občanom in občankam ponudila možnost, da se vključite v energetsko zadrugo ter proizvajate in se oskrbujete z električno energijo s pomočjo sonca. Skupnostna sončna elektrarna »Sončna šola Hrastnik« bo prvi projekt pred kratkim ustanovljene Energetske zadruge Zeleni Hrastnik. Skupnostna sončne elektrarne s kapaciteto 300 kW bo postavljena na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik (OŠ NHR). Občina Hrastnik in Energetska zadruga Zeleni Hrastnik v sodelovanju s Focusom, društvom za sonaraven razvoj, vabita na predstavitev Skupnostna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik [več ...]
Poziv bodočim odločevalcem: prioritetne teme za pravičen podnebno-energetski prehod in odrast
Izpostavljamo nabor tematik, ki naj jih bodoča vlada in državni zbor vzameta kot fokus za prehod v družbo sonaravnega razvoja.
Kako dolgo bo še država zavirala energetski prehod?
Poziv Vladi RS, da preneha zavirati pridobivanje sončne energije v Sloveniji in denar iz projektov, ki ne prispevajo k zmanjšanju emisij ter neporabljen denar iz Podnebnega sklada preusmeri v podporo za sončne elektrarne in nadgradnjo omrežja.
Ministri EU omahujejo pri zahtevah glede reciklaže litija iz odpadnih baterij in zaščite človekovih pravic
Vlade želijo, da proizvajalci baterij šele od leta 2029 pridobijo le 35 % litija iz izrabljenih baterij. Evropski poslanci so sicer podprli ambicioznejši cilj in sicer 70 % litija od leta 2026 naprej.
[VABILO] Lokalni podnebno-energetski ukrepi: od dolgoročnega načrtovanja do praktičnih primerov
Kje: Razvojni center Novo mesto (Podbreznik 15, Novo mesto) Kdaj: 29. 3. 2022 od 10.00 do 12.00 Ker se politike prehoda v podnebno nevtralno družbo v praksi najbolj vidno realizirajo na lokalni ravni, so občine in lokalne skupnosti ključni akter pri ukrepanju. Za učinkovito in pravočasno implementacijo podnebnih in energetskih ukrepov je izrednega pomena dolgoročno načrtovanje. To občinam omogoča, da prepoznajo ključne probleme, najpomembnejše ukrepe in najustrežnejše poti do zelenega prehoda. Takšno načrtovanje ima poleg pozitivnih učinkov z vidika blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe tudi številne pozitivne učinke, kot so npr. vplivi na posameznikovo in javno zdravje, skupnosti prijaznejši [več ...]
