Evropske podnebne cilje lahko dosežemo le z opuščanjem premoga v TEŠ do leta 2033
Iz okoljskega poročila k Nacionalni strategiji za izhod iz premoga je razvidno, da bi evropski podnebni cilj zniževanja emisij TGP dosegli le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v TEŠ leta 2033. Focus, Greenpeace in Umanotera zahtevamo, da se ta ugotovitev in zaveze Pariškega podnebnega sporazuma upoštevajo pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija.
[Vabilo] Delavnica: Vloga občin pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta
Občine in lokalne skupnosti bodo glavni akter pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), zato bo Focus s Skupnostjo občin Slovenije 24. februarja izvedel spletni dogodek za predstavnike občin in druge ključne akterje na lokalni ravni.
O podnebnih politikah in ciljih EU
Na tretjem podnebnem izobraževanju Mreže za prostor je sodelovala tudi Barbara Kvac iz Focusu, ki je predstavila podnebne politike in cilje Evropske unije. Več v posnetku.
Še ena okoljska figa v žepu: možnost frackinga v Sloveniji ostaja
Vladni predlog sprememb Zakona o rudarstvu pušča odprta vrata hidravličnemu lomljenju v Petišovcih in s tem nevarnostim za zdravje in življenje ljudi ter lokalno okolje.
#DovoljZaVse dobri praksi: zadrugi, ki delujeta skrbno do okolja in podnebja (video)
Obiskali smo dve zadrugi in ju skozi video prestavili kot dobri praksi trajnostnega upravljanja z viri skupnosti na spletni platformi Dovolj za vse. Vabljeni k ogledu!
Podnebni cilj EU: 55 % manj emisij do 2030 ne bo dovolj
Na nadaljnjih pogajanjih EU še lahko poveča podnebne ambicije in pričakujemo, da bo končni dogovor o podnebnem cilju do 2030 skladen s zavezami iz Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C.
Stop novim subvencijam fosilnih goriv iz EU proračuna
Sredstva EU za regionalni razvoj so namenjena naložbam v to, da preoblikujemo gospodarstva v smeri trajnostne prihodnosti, ne pa zato, da jih za desetletja obsodimo na zastarele tehnologije in odvisnost od fosilnih goriv.
Slovenija zdrsnila s 44. na 51. mesto na lestvici CCPI
Na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami je Slovenija zasedla zadnje mesto med državami članicami EU. Je tudi ena od držav, ki so najbolj nazadovale pri dinamiki znižanja emisij in učinkovitosti podnebne politike.
Zbiramo predloge: Kje v Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak?
Povej nam, na katerih lokacijah v Ljubljani se ti zdi, da je zrak zaradi prometa še posebej umazan. Razmisli in opazuj - ob kateri cesti tečeš ali sprehajaš psa? Kje kolesariš ali najdlje čakaš avtobus? So tvoja okna obrnjena na prometno cesto? Kje se zadržujete na prostem? Kje se igrajo tvoji otroci? Imaš ti ali tvoji bližnji zdravstvene težave, ki bi bile lahko povezane z onesnaženim zrakom?
[Vabilo] Spoznajte primere, kako lokalne skupnosti merijo in zmanjšujejo svoje izpuste
Konferenca je še posebej priporočena pripravljavcem energetsko-podnebnih načrtov, načrtovalcem ukrepov blaženja podnebnih sprememb ter zaposlenim na občinah s področij investicij, energetike, okolja in razvojnih vprašanj.
Zeleni petki na MMC RTVSLO
MMC RTVSLO bo vsak petek do konca leta objavljal razlagalne videe in poglobljene članke o različnih okoljskih področjih, ki imajo vpliv na reševanje podnebne krize. Posredno smo pri projektu sodelovali tudi v Focusu.
Bo leto priložnosti tudi leto dejanj?
In prav dejanja so tisto, kar zahtevajo ljudje. Pričakovanja so jasna in pritisk javnosti na odločevalce vse večji. Vidni pa so tudi že prvi rezultati tega pritiska.
Kljub pozivom nevladnikov poslanci prižgali zeleno luč frackingu
Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor na glasovanju v torek, 6. oktobra 2020, niso izglasovali prepovedi hidravličnega lomljenja oziroma t.i. frackinga v Sloveniji. V Focusu smo nad takšnim rezultatom razočarani, še posebej zato, ker je bilo iz razprave na odboru jasno, da prepovedi okoljsko spornega frackinga dejansko nihče ne nasprotuje. S tem so poslanci zapravili priložnost, da se postavimo ob bok številnim evropskim državam, ki so previdno prepoznale tveganja frackinga in ga bodisi začasno bodisi za vedno prepovedale (Francija, Bolgarija, Irska, Velika Britanija in Nemčija). Metoda frackinga namreč prinaša številna tveganja za okolje in zdravje ljudi. Vse več držav [več ...]
K povišanju podnebnega cilja EU danes pozvala tudi evropska mesta, podjetja in NVO
Skupno pismo podpisalo podpisalo 47 organizacij, ki predstavljajo več kot 2.700 mest, 330 regij, 62 milijard EUR naložbenega portfelja, več kot 800 podjetij in 330 nevladnih organizacij.
Evropski parlament podprl 60 % cilj zmanjšanja emisij do leta 2030
Gre za velik korak za evropsko podnebno ambicijo in vodilno vlogo EU v mednarodih podnebnih prizadevanjih.
Za prepoved frackinga v Sloveniji
Člane Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor smo pozvali k prepovedi frackinga v Sloveniji in postavitvi skrbi za okolje in zdravje ljudi v ospredje.
Nevladniki, raziskovalci in sindikat pozivamo k strateškim odgovorom na izzive podnebne krize
Osnutek dolgoročne Podnebne strategije ne prinaša ključnih strateških odločitev, ki bi jih od krovnega nacionalnega strateškega dokumenta pričakovali, vključuje pa vse želje energetskih lobijev.
Dolgoročna podnebna strategija še vedno premalo ambiciozna
Strategija je nezadostna glede ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in večino odločitev prelaga na druge strateške dokumente, ki bodo šele nastali.
Poziv državam, da sredstva EU preusmerijo v podnebno nevtralnost
V Sloveniji so namesto investicij v ceste, plinsko infrastrukturo in okoljsko vprašljive energetske objekte, nujne naložbe v trajnosten, dostopen javni potniški promet, železniško infrastrukturo, obnovljive vire energije, s poudarkom na energetskih skupnostih in energetsko učinkovitost.
[Sporočilo za javnost] Nacionalne energetske in podnebne načrte je potrebno še izboljšati, da bodo skladni s Pariškim sporazumom
Za Slovenijo ključne priložnosti intenzivno vlaganje v železniško infrastrukturo, ukinitev subvencij fosilnim gorivom in njihovo preusmeritev v dejavnosti ključne za prehod v brezogljično družbo ter potencial energetskih skupnosti pri povečanju deleža obnovljivih virov energije.
[Gradivo za medije] Dolgoročne strategije, usklajene s Pariškim sporazumom, so najboljše smernice za gospodarsko okrevanje
Medijsko gradivo, kako lahko trajnostni spodbujevalni ukrepi pomagajo EU in državam članicam pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti Pandemija bolezni COVID-19 je močno prizadela evropske državljane in gospodarstvo. Evropa se danes sooča z gospodarskim šokom, kot ga še ni doživela. Države sprejemajo ambiciozne ukrepe za blaženje negativnih vplivov na družbo in preprečevanje gospodarskega zloma. Evropa se spopada z recesijo, zato EU in njene države članice oblikujejo ukrepe za dolgoročno oživitev gospodarstva. Ekonomski ukrepi, ki so trenutno v pripravi, so zelo pomembni v boju proti zdravstveni in gospodarski krizi, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Vendar pa obenem predstavljajo priložnost, da se [več ...]
Evropski podnebni zakon: Brez potrebnega hitrega odziva na podnebno krizo
Predlog zakona je zamujena priložnost za okrepitev naporov za dosego podnebne nevtralnosti.
Prenos obstoječih dobrih praks v slovenski podnebni zakon
Kot prispevek k razpravi o pomembnosti pravnega okvirja za izvajanje ciljev podnebne politike v Focusu pripravljamo serijo webinarjev. Na njih bodo različni tuji strokovnjaki in raziskovalci predstavljali pomen ter vlogo dobre podnebne zakonodaje, pomembne izkušnje iz obstoječih evropskih podnebnih zakonov ter elemente, ki jih pri snovanju nove zakonodaje ne smemo spregledati.
TEŠ: “Manjkajoče” poglavje v podnebnih načrtih Slovenije
Okoljevarstvene organizacije pozivamo vlado, da v skladu z opozorili znanosti v NEPN (v javni obravnavi do 16.2.) vključi cilj opuščanja premoga do leta 2030.
Oblikovanje podnebnega zakona v skladu s Pariškim sporazumom
Kot prispevek k razpravi o pomembnosti pravnega okvirja za izvajanje ciljev podnebne politike v Focusu, društvu za sonaraven razvoj, pripravljamo serijo webinarjev. Na njih bodo različni tuji strokovnjaki in raziskovalci predstavljali pomen ter vlogo dobre podnebne zakonodaje, pomembne izkušnje iz obstoječih evropskih podnebnih zakonov ter elemente, ki jih pri snovanju nove zakonodaje ne smemo spregledati.
