Slovenija med petimi državami EU, ki nameravajo kuriti premog po letu 2030
Odziv Focusa in Greenpeace Slovenija na sprejeto strategijo za izstop iz premoga, v kateri opredeljena letnica prenehanja rabe premoga v Sloveniji ni skladna z zavezami Pariškega podnebnega sporazuma.
Nižja davčna stopnja v sektorju ponovne rabe – več priložnosti za lokalno gospodarstvo in razbremenitev okolja
Skupaj s partnerskimi organizacijami smo tudi v Sloveniji oblikovali pobudo za sektor ponovne rabe, ki smo jo danes poslali na Vlado RS in v javno razpravo na njihovo spletno orodje predlagam.vladi.si.
Po konferenci Sončno elektrarno v vsako skupnost
Skupnostni energetski projekti niso več zgolj priložnost, ampak odgovornost lokalnih skupnosti, da dodajo svoj delček k iskanju rešitev za podnebno krizo. Koristne informacije in navdih smo udeležencem z različnih vetrov ponudili na 6. nacionalni konferenci trajnostnega upravljanja z viri skupnosti.
Pomemben korak za zaščito gozdov, ki pa ne odpravlja temeljnih vzrokov za deforestacijo
Evropska komisija je predstavila prvi zakonodajni predlog, ki odgovornost na področju dobavnih verig in krčenja gozdov prelaga na podjetja, vendar zaradi številnih vrzeli vzbuja dvom, da bo njegov vpliv na svetovno deforestacijo res učinkovit.
Viadukt, ki bo Bežigrad ločil od centra
Ob prenovi železniške in avtobusne postaje želi MOL promet na Vilharjevi reševati z novim viaduktom. Koalicija za trajnostno prometno politiko opozarja, da bo viadukt poslabšal pogoje za kolesarje in pešce, ki bodo prečkali to območje.
Razcvet prodaje električnih vozil na pragu izgubljenega desetletja
Zakonodajni predlog novih CO2 standardov za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila bi lahko preprečil prodajo 18 milijonov električnih vozil in povzročil 55 milijonov dodatnih izpustov CO2, kar je več kolikor znašajo letne emisije vseh avtomobilov v Španiji.
Desetine milijonov iz podnebnega sklada velikim onesnaževalcem
Okoljske organizacije smo kritične do predloga Zakona o varstvu okolja, v katerem Ministrstvo za okolje in prostor predlaga, da se več deset milijonov iz Podnebnega sklada podari največjim podnebnim onesnaževalcem v Sloveniji.
Analiza nacionalnih dolgoročnih podnebnih strategij: še dolga pot do podnebne nevtralnosti EU
V mreži nevladnih okoljskih organizacij CAN Europe smo analizirali dolgoročne podnebne strategije držav članic EU, ki bi lahko imele pomembno vlogo na njihovi poti do podnebne nevtralnosti.
Nevidne sestavine na evropskih krožnikih – kdo je odgovoren?
Podjetja morajo prevzeti odgovornost do ljudi in planeta, države pa to zagotoviti!
Nove smernice o kakovosti zraka: že manjše onesnaženje zraka lahko ogroža naše zdravje
Svetovna zdravstvena organizacija v novih smernicah in priporočilih o kakovosti zraka predlaga veliko strožje mejne vrednosti onesnaževal v zraku za zaščito zdravja prebivalstva. Rezultati naših februarskih meritev NO2 v kontekstu novih smernic kažejo, da v Ljubljani ni lokacije, kjer koncentracije tega plina ne bi bile škodljive za zdravje.
Focus pomaga tokrat zniževati položnice za energijo na Obali
Na Obali bomo pomoči potrebnim individualno svetovali, kako znižati stroške za energijo in organizirali delavnice. Na voljo bomo tudi za svetovanje, kako do nepovratnih sredstev Eko sklada za prejemnike socialne pomoči ali varstvenega dodatka.
Nevidni sestavini hrane, katerima moramo reči STOP
Ob svetovnem dnevu varnosti hrane se nam pridružite v akciji akcijo #FeedTheFuture – nahrani prihodnost. Kršenje človekovih pravic in uničenje okolja ne spadata na naše krožnike!
Meritve NO2: Kje v Ljubljani je dihanje res nevarno?
Kljub temu, da so vremenske razmere služile v prid nižji vrednosti NO2 in da je bil zaradi ukrepov za omejevanje epidemije Covida-19 zmanjšan promet, ocenjujemo, da so rezultati februarskih meritev zaskrbljujoči. Na kar 137 od 148 lokacij je bila povprečna izmerjena koncentracija NO2 v merilnem obdobju škodljiva za zdravje ljudi.
“Build Back Fairer” – svetovni dan pravične trgovine 2021
V soboto, 8. maja 2021, po celem svetu praznujemo svetovni dan pravične trgovine. Letos je namenjen zahtevi po obnovi sveta po koncu korona pandemije na bolj pravičen in trajnosten način. Svetovni kampanji #BuildBackFairer se pridružujemo tudi v Sloveniji in s foto pozivom se nam na medmrežju lahko pridruži vsak, ki mu je mar za lepši jutri.
Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja
Zaradi zapostavljenosti negativnega vpliva kurjenja premoga na zdravje v aktualni razpravi smo strokovnjakom iz tujine podali pobudo za oceno predvidenih vplivov na zdravje zaradi delovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje glede na različne scenarije konca rabe premoga.
Vključevanje javnosti in stroke je nujno za zeleno okrevanje
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Slednje zagotavlja boljše razumevanje lokalnih potreb in prihodnjih izzivov ter preprečuje goljufije in nesmotrno porabo sredstev.
Evropa je na pol poti do zaprtja vseh premogovnih elektrarn do leta 2030
Dobra novica - slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj. V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030. Medtem pa v Sloveniji še vedno čakamo na uradno letnico izstopa iz premoga in smo tako ena izmed sedmih držav, ki niso še uradno postavile tega mejnika.
Konec rabe premoga v letu 2033 – edina razumna odločitev izmed predlaganih scenarijev
Oba druga scenarija bi Slovenijo oddaljila od podnebnih zavez, hkrati pa zaradi tržnih razmer za Šaleško regijo in davkoplačevalce pomenita preveliko tveganje.
Vlada RS naj ne podleže grožnjam in pritiskom Ascenta ter raje prisluhne stroki
Skupaj z Umanotero smo danes Vlado RS pozvali, naj brani zakonodajno avtonomijo Slovenije, se ne ukloni pritiskom tujega kapitala, nemudoma izstopi iz Pogodbe o energetski listini in se zavzame za to, da iz nje izstopi tudi EU.
Česa se nismo naučili od jedrske nesreče v Fukušimi?
Z Greenpeace Slovenija ob deseti obletnici jedrske nesreče v Fukušimi opozarjamo na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Da je edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki stoji na aktivnem potresnem območju, izpostavlja tudi najnovejša študija Lessons not Learned from the Fukushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later.
V Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca, razloge odkriva nova raziskava
Raziskava je pokazala, da izvažamo kakovostna oblačila, uvažamo pa nižje kakovostna. Leta 2019 je bilo sicer v Sloveniji proizvedenih skoraj 24 milijonov kosov oblačil.
Poziv vladi za zajezitev povečanja energetske revščine zaradi epidemije Covid-19
S sprejetjem ukrepov bi vsaj delno naslovili probleme, kako plačati dodatne stroške za energijo, s katerimi se zaradi ukrepov, povezanih z virusom COVID-19, že skoraj eno leto sooča vse več gospodinjstev.
Z enostavnimi prijemi do manjše porabe energije in boljšega počutja v svojem domu
Na kup smo zbrali nasvete, ki pripomorejo k varčni in učinkoviti rabi energije in vode, vendar pa tudi prispevajo k izboljšanju počutja in udobja v svojem domu.
Evropske podnebne cilje lahko dosežemo le z opuščanjem premoga v TEŠ do leta 2033
Iz okoljskega poročila k Nacionalni strategiji za izhod iz premoga je razvidno, da bi evropski podnebni cilj zniževanja emisij TGP dosegli le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v TEŠ leta 2033. Focus, Greenpeace in Umanotera zahtevamo, da se ta ugotovitev in zaveze Pariškega podnebnega sporazuma upoštevajo pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija.
Še ena okoljska figa v žepu: možnost frackinga v Sloveniji ostaja
Vladni predlog sprememb Zakona o rudarstvu pušča odprta vrata hidravličnemu lomljenju v Petišovcih in s tem nevarnostim za zdravje in življenje ljudi ter lokalno okolje.
