Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja
Zaradi zapostavljenosti negativnega vpliva kurjenja premoga na zdravje v aktualni razpravi smo strokovnjakom iz tujine podali pobudo za oceno predvidenih vplivov na zdravje zaradi delovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje glede na različne scenarije konca rabe premoga.
Vključevanje javnosti in stroke je nujno za zeleno okrevanje
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Slednje zagotavlja boljše razumevanje lokalnih potreb in prihodnjih izzivov ter preprečuje goljufije in nesmotrno porabo sredstev.
Evropa je na pol poti do zaprtja vseh premogovnih elektrarn do leta 2030
Dobra novica - slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj. V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030. Medtem pa v Sloveniji še vedno čakamo na uradno letnico izstopa iz premoga in smo tako ena izmed sedmih držav, ki niso še uradno postavile tega mejnika.
Konec rabe premoga v letu 2033 – edina razumna odločitev izmed predlaganih scenarijev
Oba druga scenarija bi Slovenijo oddaljila od podnebnih zavez, hkrati pa zaradi tržnih razmer za Šaleško regijo in davkoplačevalce pomenita preveliko tveganje.
Vlada RS naj ne podleže grožnjam in pritiskom Ascenta ter raje prisluhne stroki
Skupaj z Umanotero smo danes Vlado RS pozvali, naj brani zakonodajno avtonomijo Slovenije, se ne ukloni pritiskom tujega kapitala, nemudoma izstopi iz Pogodbe o energetski listini in se zavzame za to, da iz nje izstopi tudi EU.
Česa se nismo naučili od jedrske nesreče v Fukušimi?
Z Greenpeace Slovenija ob deseti obletnici jedrske nesreče v Fukušimi opozarjamo na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Da je edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki stoji na aktivnem potresnem območju, izpostavlja tudi najnovejša študija Lessons not Learned from the Fukushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later.
V Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca, razloge odkriva nova raziskava
Raziskava je pokazala, da izvažamo kakovostna oblačila, uvažamo pa nižje kakovostna. Leta 2019 je bilo sicer v Sloveniji proizvedenih skoraj 24 milijonov kosov oblačil.
Poziv vladi za zajezitev povečanja energetske revščine zaradi epidemije Covid-19
S sprejetjem ukrepov bi vsaj delno naslovili probleme, kako plačati dodatne stroške za energijo, s katerimi se zaradi ukrepov, povezanih z virusom COVID-19, že skoraj eno leto sooča vse več gospodinjstev.
Z enostavnimi prijemi do manjše porabe energije in boljšega počutja v svojem domu
Na kup smo zbrali nasvete, ki pripomorejo k varčni in učinkoviti rabi energije in vode, vendar pa tudi prispevajo k izboljšanju počutja in udobja v svojem domu.
Evropske podnebne cilje lahko dosežemo le z opuščanjem premoga v TEŠ do leta 2033
Iz okoljskega poročila k Nacionalni strategiji za izhod iz premoga je razvidno, da bi evropski podnebni cilj zniževanja emisij TGP dosegli le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v TEŠ leta 2033. Focus, Greenpeace in Umanotera zahtevamo, da se ta ugotovitev in zaveze Pariškega podnebnega sporazuma upoštevajo pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija.
Še ena okoljska figa v žepu: možnost frackinga v Sloveniji ostaja
Vladni predlog sprememb Zakona o rudarstvu pušča odprta vrata hidravličnemu lomljenju v Petišovcih in s tem nevarnostim za zdravje in življenje ljudi ter lokalno okolje.
Vlada bi ukinila še zadnje ključne varovalke pred škodljivimi projekti
Skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju okolja in naravovarstva, se odzivamo na črtanje pomembnih varovalk iz dveh zakonov ter apeliramo na poslance in poslanke, da tega pogroma nad okoljem ne podprejo.
Stop novim subvencijam fosilnih goriv iz EU proračuna
Sredstva EU za regionalni razvoj so namenjena naložbam v to, da preoblikujemo gospodarstva v smeri trajnostne prihodnosti, ne pa zato, da jih za desetletja obsodimo na zastarele tehnologije in odvisnost od fosilnih goriv.
Kljub zahtevam EU Slovenija v NEPN ni ustrezno naslovila energetske revščine
Slovenski Nacionalni energetski in podnebni načrt ne vsebuje jasne opredelitve energetske revščine ali kakršnih koli količinsko opredeljenih ciljev ali indikatorjev. Ker cilji za zmanjšanje energetske revščine niso postavljeni, napredka in učinkovitosti ukrepov ni mogoče spremljati.
Obleka naredi človeka – tri nevladne organizacije združile moči za manj odpadnih oblačil
Prvi cilj novega projekta Obleka naredi človeka je ugotoviti stanje na področju oblačil v Sloveniji, in sicer tako z vidika količine oblačil, ki so na voljo v trgovinah, kot tudi količin tekstilnih odpadkov. Predvsem jih zanima, kaj se z oblačili zgodi, ko pristanejo v zbirnih centrih ter kakšni so trendi na področju ponovne uporabe in reciklaže.
Priključni hibridi sredi nove emisijske afere – preizkusi pokazali višje emisije od oglaševanih
Prodaja priključnih hibridnih vozil (PHEV) v Evropi zelo hitro narašča, toda preizkusi najnovejših modelov so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot to trdijo njihovi proizvajalci.
34 milijonov letnih plač medicinskih sester se vsako leto izgubi v davčni oazi
Slovenija bi lahko z izgubljenim davkom pokrila letne plače 7.591 medicinskim sestram, razkriva današnja študija Stanje davčne pravičnosti 2020.
V času epidemije in pozimi je najranljivejšim treba zagotoviti nujno oskrbo z električno energijo
V Focusu smo poiskali boljše rešitve in ukrepe za naslavljanje problema energetske revščine na ravni politik.
Zbiramo prijave za brezplačno energetsko svetovanje na Obali
Društvo Focus bo s projektom EmpowerMed priskočil na pomoč obalnim gospodinjstvom z nizkimi dohodki, izpostavljenim energetski revščini.
Država ne načrtuje okrevanja, temveč poglabljanje zdravstvenih težav
Slovenija se kljub drugačnim zavezam oklepa investicij v ceste in slabšanja kakovosti zraka, opozarjamo v Koaliciji za trajnostno prometno politiko.
K povišanju podnebnega cilja EU danes pozvala tudi evropska mesta, podjetja in NVO
Skupno pismo podpisalo podpisalo 47 organizacij, ki predstavljajo več kot 2.700 mest, 330 regij, 62 milijard EUR naložbenega portfelja, več kot 800 podjetij in 330 nevladnih organizacij.
Nevladniki, raziskovalci in sindikat pozivamo k strateškim odgovorom na izzive podnebne krize
Osnutek dolgoročne Podnebne strategije ne prinaša ključnih strateških odločitev, ki bi jih od krovnega nacionalnega strateškega dokumenta pričakovali, vključuje pa vse želje energetskih lobijev.
Slovenija v primežu mehanizma, ki ruši zakonodajno avtonomnost držav
Slovensko vlado pozivamo, naj ne popusti pritisku podjetja in postopke izpelje tako, kot to zahteva naša zakonodaja.
S projektom EmpowerMed na tisoče ljudi močnejših v reševanju energetske revščine v Mediteranu
Poleg opolnomočenja več kot 4.200 gospodinjstev želimo s projektom doseči tudi prihranke energije (6.5 GWh/leto), zmanjšati izpuste CO2 za 1.600 ton/leto, prispevati k ekonomskim prihrankom v višini 780.000 evrov in spodbuditi za 160.000 evrov naložb v trajnostno energijo.
Poziv državam, da sredstva EU preusmerijo v podnebno nevtralnost
V Sloveniji so namesto investicij v ceste, plinsko infrastrukturo in okoljsko vprašljive energetske objekte, nujne naložbe v trajnosten, dostopen javni potniški promet, železniško infrastrukturo, obnovljive vire energije, s poudarkom na energetskih skupnostih in energetsko učinkovitost.
