COP29: Brez opuščanja fosilnih goriv ne moremo reševati podnebne krize
Na COP29 bomo nevladne organizacije zastopale stališče, da morajo države, ki so največ prispevale k podnebni krizi, hitro zagotoviti dovolj sredstev za države, ki potrebujejo podporo za zmanjšanje emisij in prilagajanje na posledice podnebnih sprememb. Prav tako bomo opozorili na nujnost opustitve rabe fosilnih goriv in hitrega ambicioznega ukrepanja, saj se čas za reševanje podnebne krize hitro izteka.
Prehod na obnovljive vire energije mora biti vključujoč in strateško voden
Zaradi težav pri umeščanju vetrnih elektrarn in zagotavljanju vetrne energije v nacionalni energetski mešanici smo s PIC in IPoP proučili umeščanje vetrnih elektrarn v slovenski prostor, pri čemer smo se osredotočili na primer umeščanja vetrnic na Pohorju. Izsledke študije smo predstavili na posvetu Pravično do energije sonca in vetra.
Pregled NEPN-ov: še vedno premalo ambiciozni za uskladitev s Pariškim sporazumom
Trenutne ambicije razpoložljivih Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) 17 držav članic ne zadostujejo ne za doseg zavez iz Pariškega sporazuma niti za doseganje ciljev EU do leta 2030. Kakšni so obeti na ravni EU in kdo je nepotrebni vsiljivec v slovenskem NEPN-u? Predstavljamo izsledke novega poročila konzorcija TogetherFor1.5.
Izkušnje uspešnih zgodb vetrne energije, vrednih posnemanja
Na webinarju so bile izpostavljene uspešne vetrne zgodbe iz Avstrije, Belgije in Češke. Gre za primere dobrih praks transparentne komunikacije in doslednega vključevanja lokalnih skupnosti, kar so elementi, ki bi jih morali zasledovati pri uvajanju vetrne energije tudi v Sloveniji.
Svetovni dan okoljskega dolga (Aktualna tema na Radiu Prvi)
Po podatkih organizacije Global Footprint Network smo 1. avgusta dosegli letošnji svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da smo od 1. januarja do danes porabili že toliko naravnih virov, kolikor se jih lahko obnovi v letu dni. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in opozoril na zaskrbljujoče pehanje po nenehni rasti in BDPju, na račun slabšanja pogojev za življenje. "Živimo v neki iracionalni družbeni ureditvi, da ne rečem blazni. Kdo bo rekel, da so to za začetek preveč dramatične besede, ampak če pomislimo ob vsej ozaveščenosti, ob vseh naporih [več ...]
9. Dovolj za vse konferenca: Energetska preobrazba po meri ljudi
Lepo vabljeni na 9. nacionalno konferenco o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Energetska preobrazba po meri ljudi, na kateri bo 11. oktobra poudarek na energetskih skupnostih. Kako slednje prinašajo koristi ljudem in so hkrati manj obremenjujoče za okolje, bodo prek konkretnih primerov pokazali domači in tuji predavatelji.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024 (fotogalerija)
Skupno več kot 120 udeležencev in udeleženk je med 1. in 5. julijem skozi predavanja, delavnice in številne razprave iskalo nove odgovore za boljše razumevanje družbenih in političnih razsežnosti obstoječih okoljskih problemov ter oblikovanje alternativnih načinov njihovega reševanja. Mednarodna poletna šola politične ekologije pa se vrača tudi naslednje poletje!
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024: kritična refleksija uspehov in neuspehov zelenega prehoda
Prvi dan je bil namenjen kritičnemu pretresanju procesov zelenega prehoda, torkova predavanja bodo posvečena ekonomskim vprašanjem, v sredo bo tema dneva energetska demokracija in v četrtek urbane transformacije, zadnji dan pa bodo razprave združene kot izhodišče prizadevanj za prihodnost znotraj planetarnih omejitev.
Okrogla miza: vloga žensk v spreminjajočem se energetskem sistemu
Imamo sektor, v katerem so ženske na eni strani premalo zastopane, na drugi strani pa pogosto nosijo večje breme posledic trenutnega energetskega sistema. Vabljeni na mednarodno okroglo mizo 3. julija ob 17.30 v veliki dvorani FDV, na kateri bo v središču vprašanje vloge žensk v pravičnem prehodu in spreminjajočem se energetskem sistemu.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024: o pravičnem zelenem prehodu skozi kritične oči družboslovne znanosti
Tudi v četrti izvedbi bo Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024 na FDV ponudila nova znanja za razumevanje družbenih in političnih razsežnosti podnebne krize in zelenega prehoda. V petih dneh bomo gostili 14 uglednih raziskovalk in raziskovalcev ter praktikov, pričakujemo pa več kot 150 udeležencev in udeleženk.
Stanje v naravi (oddaja Biotopi na RTV Slovenija)
Tretji del izobraževalno-dokumentarne oddaje RTV Slovenija o stanju v naravi Biotopi se osredotoča na vpliv podnebnih sprememb in upad biotske raznovrstnosti. Naša Živa Kavka Gobbo je v zadnjih minutah oddaje govorila o vplivu prehranskega sistema na okolje in podnebnih sprememb na pridelavo hrane. "Podnebne spremmeb močno vplivajo na način, kako bomo v prihodnosti pridelovali hrano, hrati pa način, kako danes pridelujemo hrano močno vpliva na podnebne spremembe." Bolivija ima tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov na svetu, glavna vzroka sta industrijsko kmetijstvo, govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in [več ...]
Banke globoko vpletene v podnebno krizo
Opustitev fosilnih goriv je ključna rešitev za podnebno krizo. Kljub temu subvencioniranju in kreditiranju fosilnih goriv ni videti konca. Letošnje poročilo Banking on climate chaos razkriva, da je samo v lanskem letu 60 največjih bank podprlo projekte fosilnih goriv z več kot 700 milijardami dolarjev.
Sončna šola Hrastnik med nagrajenci fundacije SozialMarie
Fundacija SozialMarie od leta 2005 nagrajuje družbene inovacije in letos je med nagrajenimi projekti tudi Sončna šola Hrastnik, prva zadružna samooskrbna skupnostna sončna elektrarna v Sloveniji in z njo povezana energetska skupnost. Nagrado smo prevzeli na Dunaju z županom Občine Hrastnik.
Za naravne gozdove – pustimo delček gozda pri miru
Partnerji projekta Povezani za gozdove smo zagnali kampanjo za dvig zavedanja o nujnosti vzpostavitve novih gozdnih rezervatov. Takšna območja so ključna za obstoj številnih živalskih vrst, biotsko pestrost in odpornost gozdov na podnebne spremembe. Poglejte simpatične videe, v katerih igrajo glavno vlogo t.i. gozdni specialisti.
Pismo za podporo javnim naložbam in progresivni obdavčitvi za hiter in pravičen zeleni prehod
Voditelje držav članic EU pozivamo k zavrnitvi škodljive fiskalne konsolidacije, saj ocenjujemo, da bo predviden dogovor o fiskalnih pravilih oviral EU pri doseganju dogovorjenih podnebnih in okoljskih ciljev.
Čiste rešitve za vse: Načrt za razogljičenje avtomobilov
Načrt »Road-to-Zero«, ki so ga pripravili v organizaciji T&E, bi omogočil uresničitev podnebnih ciljev EU, hkrati pa bi zagotovil čiste in cenovno dostopne rešitve, s pomočjo katerih bi lahko vsi vozniki prenehali uporabljati okolju škodljiva vozila na fosilna goriva.
Koristi energetskih skupnosti (Dnevnik)
Zanimanje za energetske skupnosti narašča in občine bodo morale začeti razmišljati o vzpostavitvi skupnostnih energetskih projektov in o tem, kako vanje vključiti lokalno prebivalstvo. Sploh če bo sprejet predlog novega energetskega zakona, bo načrtovanje skupnostnih elektrarn, obvezno za vse občine z več kot 10.000 prebivalci. V Focusu to spodbudo seveda pozdravljamo, saj imajo skupnostni energetski projekti lahko mnogotere koristi za lokalno skupnost, kar smo izpostavili tudi v časniku Dnevnik. Zlasti so energetske skupnosti zanimive za tiste, ki nimajo primerne strehe za postavitev lastne sončne elektrarne, za tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, in za tiste, ki si lastne naprave [več ...]
Kako do ravnovesja med potrebami družbe in omejitvami Zemlje?
"Če so planetarne meje presežene, ni zagotovila za stabilnost sistemov in s tem varnosti za prihodnje generacije," je opozorila prof. Lučka Kajfež-Bogataj na (hibridni) konferenci Življenje znotraj planetarnih meja, ki smo jo organizirali v okviru pobude Evropski podnebni pakt.
Lokalna oskrba z ekološko hrano – eden ključnih členov za transformacijo prehranskega sistema
V najnovejšo zbirko slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb smo z Umanotero vključili socialno podjetje Eko Prlekija. Dobre prakse lokalne oskrbe z ekološko hrano s svojim zgledom pomembno spodbujajo prehod v bolj trajnostni prehranski sistem.
Odprto pismo Slovenski nogometni reprezentanci
Ali bo slovenska nogometna reprezentanca na Euro 2024 zmagovalka v okoljsko odgovornem potovanju na dogodek? Številne okoljevarstvene organizacije iz Evrope smo z odprtim pismom danes pozvale domače nogometne reprezentance k zavezi, da na evropsko nogometno prvenstvo Euro 2024 potujejo trajnostno.
Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi
Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi NEPN-ov. Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.
Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov
Posodobitev sledilnika NEPN kaže, da kljub manjšim izboljšavam podnebne in energetske usmeritve držav članic EU do leta 2030 v novih osnutkih NEPN-ov niso v skladu s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 °C.
Mednarodna konferenca s fokusom na NEPN-ih srednje in vzhodne Evrope
Focus s partnerji v projektu TogetherFor1.5 organizira mednarodno konferenco, na kateri bomo obravnavali ključne teme, povezane s podnebnim in energetskim načrtovanjem v srednje in vzhodnoevropski regiji (CEE).
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je ob podpori Focusa na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Življenje znotraj planetarnih meja – konferenca z delavnico in okroglo mizo
Znan je program konference Življenje znotraj planetarnih meja: kako do ravnovesja med potrebami družbe in omejitvami Zemlje?, ki bo potekala 14. februarja med 9.30 in 16.00 v Hiši EU v Ljubljani. Vabljeni k prijavi!
