Glede na to, da zdaj prvič COP priznava fosilna goriva kot glavni vzrok podnebne krize, gre za pomemben signal o koncu dobe fosilnih goriv. Vendar pa sporazum, sprejet na COP28 v Dubaju, vseeno pušča več vprašanj kot odgovorov o tem, kako zagotoviti pravičen prehod, ki bo temeljil na usmeritvah znanosti in ki bo financiran na pravičen način. Izid COP28 je odprl pot svetu brez fosilnih goriv, vendar je ta pot polna lukenj in nevarnosti, da bo vodila v slepo ulico. Manjka dogovor o tem, kako se bo energetski prehod financiral in kako bodo največji onesnaževalci prevzeli odgovornost. Najbolj ranljivim in [več ...]

Oxfam je v sodelovanju s strokovnjaki in novinarji časnika The Guardian izvedel najobsežnejšo študijo globalne podnebne neenakosti do zdaj. Slednja je pokazala, da je elitna skupina, ki jo sestavlja 77 milijonov ljudi, vključno z milijarderji, milijonarji in tistimi s plačami več kot 130.000 evrov na leto, proizvedla 16 odstotkov vseh emisij CO2 v letu 2019. Na drugi strani pa bi po izračunih iz študije trajalo približno 1500 let, da bi nekdo v najnižjih 99 odstotkih proizvedel toliko ogljika, kot ga proizvedejo najbogatejši milijarderji v enem letu. Raziskavo Veliki ogljični razkorak, ki se je posvetila vzrokom in posledicam ogljične neenakosti in [več ...]

Ob koncu meseca avgusta, ki so ga v Sloveniji zaznamovale uničujoče poplave, je novinarka Anja Nab Huš za oddajo Tednik pripravila prispevek o ekstremnih vremenskih dogodkih in z njimi poveznimi podnebnimi spremembami, predvsem pa jo je zanimalo vprašanje, kakšna bo v luči tega prihodnost današnjih otrok in prihajajočih generacij. Iz dolgega pogovora z našim Tajem Zavodnikom je novinarka izpostavila njegov poudarek, da potrebujemo podnebni zakon, predvsem zato, da nas na zakonodajni ravni prisili k ukrepanju. Čeprav so obeti slabi, pa je izpostavil, da je še vedno "luč na koncu tunela". Da lahko s konkretizacijo, izvajanjem in zaostrovanjem ambicij glede blaženja [več ...]

Global Footprint Network vsako leto izračuna datum, do katerega na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za tisto leto. Slovenci smo že aprila iztrošili vse vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, dan globalnega ekološkega dolga pa je letos 2. avgust. Boštjan Remic je izpostavil v oddaji Izluščeno na Radiu SI, da dan okoljskega dolga ne kaže samo na to, da na celotnem planetu živimo onkraj naravnih zmožnosti, ampak tudi na neenakosti v svetu. »Dan okoljskega dolga je zelo dobra ilustracija, kako neenak je ta svet in kakšne velike razlike vladajo na svetovni ravni [več ...]

V času tretjega vročinskega vala v Sloveniji, ko pa so ponekod po svetu termometri pokazali tudi čez  50 °C, je dr. Lidija Živčič za prvi radijski program Radia Slovenija komentirala, kako bodo podnebne spremembe vplivale na Evropo in na Slovenijo. Lani je zaradi vročinskih valov po podatkih agencije Evropske unije za spremljanje podnebja Copernicus v Evropi umrlo 60 000 ljudi. Lidija Živčič poudarja, da se moramo ljudje vročini prilagoditi s spremembo življenjskih stilov in vsakodnevnih navad ter aktivnosti, npr. v času vročinskega vala nekoliko zmanjšati svoje dejavnosti, prilagoditi prehrano, način oblačenja, spalne navade in tako naprej. Ključni in nujni pa [več ...]