Pričeli smo z drugim usposabljanjem za koordinatorje skupnostnih projektov
V drugi izvedbi usposabljanja za koordinatorje skupnostnih projektov bomo s 13 udeleženci delali na zelo različnih področjih - od oskrbe s hrano, urejanja prostora, skupnostne energetike, mobilnosti pa do krožnega gospodarstva in trajnostne potrošnje.
Vključevanje javnosti in stroke je nujno za zeleno okrevanje
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Slednje zagotavlja boljše razumevanje lokalnih potreb in prihodnjih izzivov ter preprečuje goljufije in nesmotrno porabo sredstev.
EU Cash Awards: Na stotine milijard evrov za “dobre”, “slabe” in “škodljive” ukrepe
Proračun EU skupaj s svežnjem za okrevanje znaša 1,8 bilijona evrov. Toda za kaj bo denar porabljen? V kampanji EU Cash Awards nevladne organizacije v mreži CAN Europe preverjamo načrte porabe držav članic in izpostavljamo »dobre«, »slabe« in »škodljive« prakse.
Sodišče zavrnilo podnebno tožbo družin in mladih
Po treh letih je Evropsko sodišče dokončno zavrnilo tožbo desetih družin in švedske mladinske organizacije, ki so jo vložili zoper Evropski parlament in Svet EU zaradi nezadostne zaščite in neambicioznega boja proti podnebnim spremembam.
EU-Mercosur – prostotrgovinski sporazum, škodljiv za okolje in ljudi
EU-Mercosur sporazum bo, poleg škodljivih posledic na okolje in zlorabe človekovih pravic v Braziliji in državah Mercosurja, pomenil še več škodljivih izdelkov iz brazilskega mesa na policah supermarketov v EU. V kolikor bo sporazum podpisan, bo spodkopal tudi cilje in prizadevanja evropskega zelenega dogovora ter onemogočil doseganje trajnostne prihodnosti na področju pridelave hrane.
Z mentorji od ideje do zasnove skupnostnega projekta
Z Umanotero smo v okviru projekta Care4Climate usposobili prvih 12 koordinatorjev skupnostnih projektov, s katerimi so mentorji razvijali ideje skoraj tri mesece. Največ je bilo zanimanja za skupnostne energetske projekte.
Evropa je na pol poti do zaprtja vseh premogovnih elektrarn do leta 2030
Dobra novica - slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj. V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030. Medtem pa v Sloveniji še vedno čakamo na uradno letnico izstopa iz premoga in smo tako ena izmed sedmih držav, ki niso še uradno postavile tega mejnika.
Poziv EU za celovito ukrepanje na področju onesnaženosti zraka
Nevladne organizacije in posamezniki ta teden zahtevamo ukrepanje Evrope in držav na področju onesnaženosti zraka, ki zmanjšuje kakovost bivanja prebivalcev, zahteva še vedno preveč smrtnih žrtev in povzroča visoke zdravstvene stroške.
Konec rabe premoga v letu 2033 – edina razumna odločitev izmed predlaganih scenarijev
Oba druga scenarija bi Slovenijo oddaljila od podnebnih zavez, hkrati pa zaradi tržnih razmer za Šaleško regijo in davkoplačevalce pomenita preveliko tveganje.
Vlada RS naj ne podleže grožnjam in pritiskom Ascenta ter raje prisluhne stroki
Skupaj z Umanotero smo danes Vlado RS pozvali, naj brani zakonodajno avtonomijo Slovenije, se ne ukloni pritiskom tujega kapitala, nemudoma izstopi iz Pogodbe o energetski listini in se zavzame za to, da iz nje izstopi tudi EU.
Želiš prispevati k pravičnemu, dostojnemu in trajnostnemu svetu? Pridruži se skupini mladih aktivistov! #OurFoodOurFuture #FutrZaJutr
S kampanjo Our Food. Our Future želimo promovirati trajnostne rešitve in spremembo vedenja posameznika, hkrati pa spodbuditi njegovo vlogo pri pozivanju odločevalcev k spremembam.
[VABILO] Imaš idejo za skupnostni projekt?
Z Umanotero vabimo vse zainteresirane z dobro idejo in veliko zagona na že drugo usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov oziroma k blaženju podnebnih sprememb v lokalnih okoljih. Usposabljanje bo trajalo okvirno 2 meseca.
Korak bliže k zakonodaji o skrbnosti in odgovornosti podjetij vzdolž celotne dobavne verige
Evropski poslanci sledili pozivom civilne družbe in pozvali Evropsko komisijo k sprejetju zakonodaje, ki bo zavezovala podjetja v EU k upoštevanju vseh vidikov njihove vrednostne verige, ki bi lahko pomenili kršitev človekovih pravic in škodo okolju ali kršenje načel dobrega upravljanja.
Česa se nismo naučili od jedrske nesreče v Fukušimi?
Z Greenpeace Slovenija ob deseti obletnici jedrske nesreče v Fukušimi opozarjamo na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Da je edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki stoji na aktivnem potresnem območju, izpostavlja tudi najnovejša študija Lessons not Learned from the Fukushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later.
Odpornosti in okrevanja ne bomo dosegli z gradnjo novih cest
Ranljivosti prebivalstva zaradi nalezljivih bolezni, podnebnih sprememb in drugih nadlog, ki nam pretijo, gotovo ne bomo zmanjšali z vlaganji v cestno infrastrukturo. Po 40 letih delovanja v tej smeri smo prišli do točke, ko imamo velike okoljske in zdravstvene težave prav zaradi motornega cestnega prometa.
Evropske poslance smo pozvali naj glasujejo ZA človekove pravice in okolje
Evropski parlament bo 8. marca glasoval o Poročilu o dolžni skrbnosti človekovih pravic, ki vključuje obvezo za multinacionalke, da bodo povsod po svetu spoštovale človekove pravice in varovale okolje.
V Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca, razloge odkriva nova raziskava
Raziskava je pokazala, da izvažamo kakovostna oblačila, uvažamo pa nižje kakovostna. Leta 2019 je bilo sicer v Sloveniji proizvedenih skoraj 24 milijonov kosov oblačil.
Dolžna skrbnost na področju okolja in človekovih pravic v Evropi
Podjetja lahko s proizvodnjo oziroma prodajo svojega blaga in storitev povzročajo negativne vplive po vsem svetu. Ti vplivi lahko zaobjemajo vse od kršitev človekovih pravic do uničevanja okolja. Če želimo takšne kršitve zaustaviti, je potrebno podjetja prisiliti, da sprejmejo odgovornost zanje.
Naj bo razogličenje pravično!
Sodelovali smo na spletni konferenci Making Decarbonisation Fair, katere namen je bil raziskati razmerja med energetsko revščino in politikami razogljičenja v Evropi.
Zaključili smo merjenje onesnaženosti zraka v Ljubljani
Februarja smo s člani in prostovoljci na 156 lokacijah po širšem središču Ljubljane namestili difuzivne vzorčevalnike, ki so nato 3 tedne merili koncentracije zdravju škodljivega dušikovega dioksida v zraku.
