NEK2 – dražja in nevarnejša ponovitev TEŠ6
Opozarjamo, da z naložbo v 2. blok jedrske elektrarne v Krškem ne bomo rešili podnebne krize niti povečali energetske neodvisnosti Slovenije. Iskati bi bilo potrebno vse možne načine za zmanjšanje rabe energije in izdelati vsaj en scenarij pravične energetske tranzicije.
NVO pozivamo k izstopu iz Pogodbe o energetski listini (ECT)
Pogodba o energetski listini (ECT) predstavlja oviro prehodu na čisto energijo, zato je skrajni čas za izstop iz nje. V družbi 400 evropskih civilnodružbenih organizacij pozivamo evropske vlade in EU k izstopu, ministra Vrtovca pa, da razpravo umesti na dnevni red septemberskega zasedanja ministrov za energijo.
Energetska revščina ni prisotna samo pozimi, ampak tudi poleti
Dr. Lidija Živčič, koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, je zbrala argumente in podatke, s katerimi opozarjamo, da energetska revščina ni problem samo pozimi, ampak tudi poleti.
Energetsko dovoljenje za gradnjo 2. bloka NEK izdano v nasprotju z evropskim pravom – brez javne razprave in brez presoje vplivov na okolje in varnost
Gre za podobno netransparenten projekt, kot je bil TEŠ6, le da bo vsaj 4-krat dražji. Vse več študij dokazuje, da je jedrska energija tvegana in ekonomsko neupravičena naložba.
Kaj prinaša zakonodajni paket “Pripravljeni na 55”
14. julija je Evropska komisija predstavila paket “Pripravljeni na 55” (Fit for 55), ki s 13. zakonodajnimi predlogi kaže pot do evropskega cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050. A kot vemo, če se pripravimo le na 55, ne bomo dosegli omejitve dviga temperature na 1,5 °C. V nadaljevanju zato predstavljamo hitro oceno nekaterih ključnih predlogov Komisije. Ambicioznost: Medtem ko smo praktično vsak dan priča uničujočim vplivom podnebnih sprememb tako na okolje, življenja ljudi, kot tudi na gospodarstvo, pričakujemo, da EU izpolni zaveze iz Pariškega sporazuma. V kolikor želimo [več ...]
Gradiva in povzetek iz spletne konference »Moč in pravičnost v energetskih tranzicijah«
Objavljamo gradiva in posnetke z mednarodne spletne konference na temo moči in pravičnosti v energetskih tranzicijah, vključno s posnetkom zelo zanimivih predavanj priznanih strokovnjakov, dr. Brisbois in dr. Sovacoola z Univerze v Sussexu.
[Vabilo] Moč in pravičnost v energetskih tranzicijah
Vabljeni 30. junija na spletno konferenco, na kateri bomo z dvema strokovnjakoma iz tujine postavili v ospredje vlogo družboslovja in humanistike ter moči in pravičnosti v energetskih tranzicijah.
Civilna družba iz 6 držav opozarja na problematiko podaljševanja življenjske dobe 40 let starega jedrskega reaktorja v Krškem
V Avstriji so zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje NEK.
Evropska investicijska banka mora postati “podnebna banka EU”
Javne finance EU so ključne za pravično in zeleno okrevanje EU, zato se mora Evropska investicijska banka korenito spremeniti in postati "podnebna banka EU". Pred sestankom guvernerjev EIB smo skupaj s 24 organizacijami poslali odprto pismo slovenskemu finančnemu ministru Širclju.
Pravična preobrazba: vodenje pravičnih prehodov za vključujočo, trajnostno in odporno družbo
Za bolj celosten pogled na dojemanje pravičnosti, pravičnega prehoda ter pravične transformacije v slovenskem prostoru objavljamo preveden dokument z desetimi načeli, na katerih temelji vizija pravične družbene preobrazbe.
Finančna analiza TEŠ: do leta 2030 predvidoma 870 milijonov evrov izgube
V Focusu se zavzemamo, da bi zaradi zavez iz Pariškega sporazuma v Sloveniji premog opustili do leta 2030. To, poleg okoljskih in zdravstvenih vidikov, vse bolj potrjuje tudi finančni vidik delovanja TEŠ, ki nakazuje realne možnosti nenapovedanega predčasnega zaprtja že v tem desetletju.
[Vabilo] Na konferenci do odgovorov, kako je pravičen in pravočasen izhod iz premoga lahko priložnost za regijo
V razpravi o izhodu iz premoga je pomembna tudi proaktivna vloga sindikatov in lokalnih odločevalcev pri načrtovanju pravočasnega in pravičnega prestrukturiranja regije. Ta vidik bomo postavili v ospredje na spletni konferenci 12. maja 2021 med 10.00 in 13.30. Vabljeni!
Focus dobil novo vizualno podobo
Novo vizualno podobo Focusa je ukalupil grafični oblikovalec Luka Pajntar iz studia Kaloop.
Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja
Zaradi zapostavljenosti negativnega vpliva kurjenja premoga na zdravje v aktualni razpravi smo strokovnjakom iz tujine podali pobudo za oceno predvidenih vplivov na zdravje zaradi delovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje glede na različne scenarije konca rabe premoga.
Študija: Z zaprtjem TEŠ leta 2033 bi se zmanjšalo tudi število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka
Na našo pobudo so v raziskovalnem centru CREA pripravili projekcije zdravstvenih učinkov alternativnih rokov zapiranja Termoelektrarne Šoštanj. V študiji ocenjujejo, da bi se, če bi prenehala delovati z letom 2033, izognili približno 290 smrtnim primerom in 700 milijonom evrov gospodarske škode.
Slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj – V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030
Dokončna opustitev rabe premoga v svetu je samo še vprašanje časa. Zdaj smo pred odločitvijo, ali poskrbimo za urejen prehod, ki bo pravičen za delavce in premogovniške skupnosti, ali pa bomo prisiljeni v prehod, pri katerem bodo nevzdržne stroške oklepanja premoga prisiljeni plačevati državljani in davkoplačevalci.
Evropa je na pol poti do zaprtja vseh premogovnih elektrarn do leta 2030
Dobra novica - slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj. V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030. Medtem pa v Sloveniji še vedno čakamo na uradno letnico izstopa iz premoga in smo tako ena izmed sedmih držav, ki niso še uradno postavile tega mejnika.
Konec rabe premoga v letu 2033 – edina razumna odločitev izmed predlaganih scenarijev
Oba druga scenarija bi Slovenijo oddaljila od podnebnih zavez, hkrati pa zaradi tržnih razmer za Šaleško regijo in davkoplačevalce pomenita preveliko tveganje.
Vlada RS naj ne podleže grožnjam in pritiskom Ascenta ter raje prisluhne stroki
Skupaj z Umanotero smo danes Vlado RS pozvali, naj brani zakonodajno avtonomijo Slovenije, se ne ukloni pritiskom tujega kapitala, nemudoma izstopi iz Pogodbe o energetski listini in se zavzame za to, da iz nje izstopi tudi EU.
Česa se nismo naučili od jedrske nesreče v Fukušimi?
Z Greenpeace Slovenija ob deseti obletnici jedrske nesreče v Fukušimi opozarjamo na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Da je edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki stoji na aktivnem potresnem območju, izpostavlja tudi najnovejša študija Lessons not Learned from the Fukushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later.
Naj bo razogličenje pravično!
Sodelovali smo na spletni konferenci Making Decarbonisation Fair, katere namen je bil raziskati razmerja med energetsko revščino in politikami razogljičenja v Evropi.
Poziv vladi za zajezitev povečanja energetske revščine zaradi epidemije Covid-19
S sprejetjem ukrepov bi vsaj delno naslovili probleme, kako plačati dodatne stroške za energijo, s katerimi se zaradi ukrepov, povezanih z virusom COVID-19, že skoraj eno leto sooča vse več gospodinjstev.
Z enostavnimi prijemi do manjše porabe energije in boljšega počutja v svojem domu
Na kup smo zbrali nasvete, ki pripomorejo k varčni in učinkoviti rabi energije in vode, vendar pa tudi prispevajo k izboljšanju počutja in udobja v svojem domu.
Evropske podnebne cilje lahko dosežemo le z opuščanjem premoga v TEŠ do leta 2033
Iz okoljskega poročila k Nacionalni strategiji za izhod iz premoga je razvidno, da bi evropski podnebni cilj zniževanja emisij TGP dosegli le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v TEŠ leta 2033. Focus, Greenpeace in Umanotera zahtevamo, da se ta ugotovitev in zaveze Pariškega podnebnega sporazuma upoštevajo pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija.
Še ena okoljska figa v žepu: možnost frackinga v Sloveniji ostaja
Vladni predlog sprememb Zakona o rudarstvu pušča odprta vrata hidravličnemu lomljenju v Petišovcih in s tem nevarnostim za zdravje in življenje ljudi ter lokalno okolje.
