O podnebnih politikah in ciljih EU
Na tretjem podnebnem izobraževanju Mreže za prostor je sodelovala tudi Barbara Kvac iz Focusu, ki je predstavila podnebne politike in cilje Evropske unije. Več v posnetku.
Vlada bi ukinila še zadnje ključne varovalke pred škodljivimi projekti
Skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju okolja in naravovarstva, se odzivamo na črtanje pomembnih varovalk iz dveh zakonov ter apeliramo na poslance in poslanke, da tega pogroma nad okoljem ne podprejo.
#DovoljZaVse dobri praksi: zadrugi, ki delujeta skrbno do okolja in podnebja (video)
Obiskali smo dve zadrugi in ju skozi video prestavili kot dobri praksi trajnostnega upravljanja z viri skupnosti na spletni platformi Dovolj za vse. Vabljeni k ogledu!
Na novo moramo odkriti smisel potovanj
Zapis Focusove praktikante Amandine Moriniere, ki je na "papir" prelila svoje misli o potovanjih, ki jim je Covid-19 naredil konec. Toda: "ali je to res slabo?" se sprašuje in ponuja odgovor, do katerega je prišla tudi prek izkušnje bivanja v Sloveniji.
Podnebni cilj EU: 55 % manj emisij do 2030 ne bo dovolj
Na nadaljnjih pogajanjih EU še lahko poveča podnebne ambicije in pričakujemo, da bo končni dogovor o podnebnem cilju do 2030 skladen s zavezami iz Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C.
Stop novim subvencijam fosilnih goriv iz EU proračuna
Sredstva EU za regionalni razvoj so namenjena naložbam v to, da preoblikujemo gospodarstva v smeri trajnostne prihodnosti, ne pa zato, da jih za desetletja obsodimo na zastarele tehnologije in odvisnost od fosilnih goriv.
Slovenija zdrsnila s 44. na 51. mesto na lestvici CCPI
Na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami je Slovenija zasedla zadnje mesto med državami članicami EU. Je tudi ena od držav, ki so najbolj nazadovale pri dinamiki znižanja emisij in učinkovitosti podnebne politike.
Že veš komu boš namenil_a 0,5 % dohodnine?
Ob iztekajočem letu bi te radi radi spomnili na možnost, da podariš nekaj, kar te nič ne stane, a s tem podpreš prizadevanja za okolju in družbi bolj odgovorno življenje.
Zbiramo predloge: Kje v Ljubljani dihamo najbolj onesnažen zrak?
Povej nam, na katerih lokacijah v Ljubljani se ti zdi, da je zrak zaradi prometa še posebej umazan. Razmisli in opazuj - ob kateri cesti tečeš ali sprehajaš psa? Kje kolesariš ali najdlje čakaš avtobus? So tvoja okna obrnjena na prometno cesto? Kje se zadržujete na prostem? Kje se igrajo tvoji otroci? Imaš ti ali tvoji bližnji zdravstvene težave, ki bi bile lahko povezane z onesnaženim zrakom?
Kljub zahtevam EU Slovenija v NEPN ni ustrezno naslovila energetske revščine
Slovenski Nacionalni energetski in podnebni načrt ne vsebuje jasne opredelitve energetske revščine ali kakršnih koli količinsko opredeljenih ciljev ali indikatorjev. Ker cilji za zmanjšanje energetske revščine niso postavljeni, napredka in učinkovitosti ukrepov ni mogoče spremljati.
Še vedno si lahko ogledate konferenco #DovoljZaVse
Na spletnem mestu dovoljzavse.si smo objavili tudi povezave do vseh predstavitev. Vabljeni!
[Vabilo] Spoznajte primere, kako lokalne skupnosti merijo in zmanjšujejo svoje izpuste
Konferenca je še posebej priporočena pripravljavcem energetsko-podnebnih načrtov, načrtovalcem ukrepov blaženja podnebnih sprememb ter zaposlenim na občinah s področij investicij, energetike, okolja in razvojnih vprašanj.
Zeleni petki na MMC RTVSLO
MMC RTVSLO bo vsak petek do konca leta objavljal razlagalne videe in poglobljene članke o različnih okoljskih področjih, ki imajo vpliv na reševanje podnebne krize. Posredno smo pri projektu sodelovali tudi v Focusu.
[Vabilo] Želiš izvesti skupnostni projekt? Lahko ti pomagamo
Brezplačno usposabljanje bo praktično naravnano in namenjeno pripravi načrtov KONKRETNIH skupnostnih projektov udeležencev usposabljanja. Pričnemo 9. decembra, uvodno usposabljenje bo potekalo na spletu.
Bo sojino olje postalo glavno biogorivo na evropskih cestah?
Pomanjkljivost evropske politike o biogorivih se je izkazala že pri palmovem olju, na kar smo nedavno že opozorili. Toda medtem ko je palmovo olje postalo nezaželeno, bi lahko sojin biodizel v naslednjem desetletju postal glavno biogorivo v evropskih avtomobilih in tovornjakih.
Več palmovega in repičnega olja konča v rezervoarjih kot na krožnikih
Na prvi pogled se lepo sliši, da v Evropi narašča raba biogoriv, a je to v resnici precej zaskrbljujoče, saj je večina sestavljena iz rastlinskih olj. Ne samo, da je to norost, da kurimo hrano v avtomobilih, obenem za biodizel porabljamo rekordne količine palmovega olja, zaradi pridobivanja katerega na številnih koncih sveta pospešeno krčijo gozdove. Biogoriva niso rešitev za blaženje podnebnih sprememb. EU je ob začetku spodbujanja obnovljive energije v prometu pred desetimi leti spregledala zelo pomemben vidik in ni vključila ustreznih trajnostnih meril. Posledično je prišlo do večje uporabe najcenejših in najbolj netrajnostnih surovin za biogorivo – palmovega olja [več ...]
Focus prispeval poglavje za knjigo o energetski revščini
Pravkar izdana knjiga Perspektive energetske revščine v postkomunistični Evropi (Perspectives on Energy Poverty in Post-Communist Europe) raziskuje energetsko revščino v postkomunistični Evropi in prikazuje, kako različne države naslavljajo energetsko revščino z javnimi politikami in ukrepi. Energetska revščina močno prizadene številne dele Evropske unije, vendar je bilo do zdaj razvitih le nekaj primerjalnih analiz za razumevanje raznolikosti pojava v celotni EU. Knjiga zapolnjuje to vrzel in se osredotoča na vzhodnoevropsko regijo. V zadnjih treh desetletjih je bila ta regija precej spremenjena, vendar se, kot kažejo prispevki v knjigi, še vedno sooča z velikimi izzivi pri zagotavljanju čiste in cenovno dostopne energije [več ...]
“Ne moremo imeti milijarderjev in ustaviti podnebnih sprememb”
Zapis Lidije Živčič, ki dela na področju energetske revščine, ob šokantnih statistikah, kako zelo potraten in škodljiv je življenjski slog najbogatejših ljudi na svetu. V Focusu smo ponosni na to, da že skoraj deset let naslavljamo izziv energetske revščine. Gre za pomemben problem, saj se z njim sooča skoraj ena četrtina ljudi v Evropi. Energetska revščina se pojavi, ko gospodinjstvo ne more doseči minimalne ravni domače porabe energije, potrebne za zadovoljevanje osnovnih potreb. Energetsko revna gospodinjstva z veliko težavo krijejo položnice za osnovne energetske storitve, kot so elektrika, gretje ali topla voda. Ali pa si teh sploh ne morejo privoščiti. [več ...]
Bo leto priložnosti tudi leto dejanj?
In prav dejanja so tisto, kar zahtevajo ljudje. Pričakovanja so jasna in pritisk javnosti na odločevalce vse večji. Vidni pa so tudi že prvi rezultati tega pritiska.
Kljub pozivom nevladnikov poslanci prižgali zeleno luč frackingu
Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor na glasovanju v torek, 6. oktobra 2020, niso izglasovali prepovedi hidravličnega lomljenja oziroma t.i. frackinga v Sloveniji. V Focusu smo nad takšnim rezultatom razočarani, še posebej zato, ker je bilo iz razprave na odboru jasno, da prepovedi okoljsko spornega frackinga dejansko nihče ne nasprotuje. S tem so poslanci zapravili priložnost, da se postavimo ob bok številnim evropskim državam, ki so previdno prepoznale tveganja frackinga in ga bodisi začasno bodisi za vedno prepovedale (Francija, Bolgarija, Irska, Velika Britanija in Nemčija). Metoda frackinga namreč prinaša številna tveganja za okolje in zdravje ljudi. Vse več držav [več ...]
Nevladniki, raziskovalci in sindikat pozivamo k strateškim odgovorom na izzive podnebne krize
Osnutek dolgoročne Podnebne strategije ne prinaša ključnih strateških odločitev, ki bi jih od krovnega nacionalnega strateškega dokumenta pričakovali, vključuje pa vse želje energetskih lobijev.
Dolgoročna podnebna strategija še vedno premalo ambiciozna
Strategija je nezadostna glede ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in večino odločitev prelaga na druge strateške dokumente, ki bodo šele nastali.
ETM 2020: Izberi čistejši način prevoza!
Naj Dan brez avtomobila ne bo le en dan v Evropskem tednu mobilnosti. Premikajmo se trajnostno skozi celo leto!
Trajnostna mobilnost je eden od korakov do zelene javne uprave
Na drugi delavnici smo odgovarjali na vprašanja: Kako potovalne navade posameznika vplivajo na podnebje? Kaj je trajnostna mobilnost? Kako izdelati mobilnostni načrt? Kako pri zaposlenih spodbujati pešačenje, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza za prihod na delo? Kako zmanjšati službene poti z letalom?
Javni denar za javno dobro: Boljše načrtovanje infrastrukture za bolj učinkovito porabo javnega denarja
Javna infrastruktura naj bi služila potrebam širše javnosti, vendar pa infrastrukturni projekti pogosto, tako v tujini kot v Sloveniji, niso zasnovani s tem namenom. Včasih nastanejo kot posledica pritiska vlagateljev, pogosto gre za iskrene, toda zgrešene ali napačne poskuse reševanja resničnih težav, včasih pa so rezultat nečimrnosti. Neredko gre za kombinacijo vsega skupaj. Posledično se v Sloveniji srečujemo s primeri, ko se za gradnjo javne infrastrukture namenja občutno prevelika količina javnega denarja.
