Študija: Z zaprtjem TEŠ leta 2033 bi se zmanjšalo tudi število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka
Na našo pobudo so v raziskovalnem centru CREA pripravili projekcije zdravstvenih učinkov alternativnih rokov zapiranja Termoelektrarne Šoštanj. V študiji ocenjujejo, da bi se, če bi prenehala delovati z letom 2033, izognili približno 290 smrtnim primerom in 700 milijonom evrov gospodarske škode.
Slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj – V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030
Dokončna opustitev rabe premoga v svetu je samo še vprašanje časa. Zdaj smo pred odločitvijo, ali poskrbimo za urejen prehod, ki bo pravičen za delavce in premogovniške skupnosti, ali pa bomo prisiljeni v prehod, pri katerem bodo nevzdržne stroške oklepanja premoga prisiljeni plačevati državljani in davkoplačevalci.
Evropa je na pol poti do zaprtja vseh premogovnih elektrarn do leta 2030
Dobra novica - slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj. V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030. Medtem pa v Sloveniji še vedno čakamo na uradno letnico izstopa iz premoga in smo tako ena izmed sedmih držav, ki niso še uradno postavile tega mejnika.
Konec rabe premoga v letu 2033 – edina razumna odločitev izmed predlaganih scenarijev
Oba druga scenarija bi Slovenijo oddaljila od podnebnih zavez, hkrati pa zaradi tržnih razmer za Šaleško regijo in davkoplačevalce pomenita preveliko tveganje.
Vlada RS naj ne podleže grožnjam in pritiskom Ascenta ter raje prisluhne stroki
Skupaj z Umanotero smo danes Vlado RS pozvali, naj brani zakonodajno avtonomijo Slovenije, se ne ukloni pritiskom tujega kapitala, nemudoma izstopi iz Pogodbe o energetski listini in se zavzame za to, da iz nje izstopi tudi EU.
Česa se nismo naučili od jedrske nesreče v Fukušimi?
Z Greenpeace Slovenija ob deseti obletnici jedrske nesreče v Fukušimi opozarjamo na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Da je edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki stoji na aktivnem potresnem območju, izpostavlja tudi najnovejša študija Lessons not Learned from the Fukushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later.
Naj bo razogličenje pravično!
Sodelovali smo na spletni konferenci Making Decarbonisation Fair, katere namen je bil raziskati razmerja med energetsko revščino in politikami razogljičenja v Evropi.
Poziv vladi za zajezitev povečanja energetske revščine zaradi epidemije Covid-19
S sprejetjem ukrepov bi vsaj delno naslovili probleme, kako plačati dodatne stroške za energijo, s katerimi se zaradi ukrepov, povezanih z virusom COVID-19, že skoraj eno leto sooča vse več gospodinjstev.
Z enostavnimi prijemi do manjše porabe energije in boljšega počutja v svojem domu
Na kup smo zbrali nasvete, ki pripomorejo k varčni in učinkoviti rabi energije in vode, vendar pa tudi prispevajo k izboljšanju počutja in udobja v svojem domu.
Evropske podnebne cilje lahko dosežemo le z opuščanjem premoga v TEŠ do leta 2033
Iz okoljskega poročila k Nacionalni strategiji za izhod iz premoga je razvidno, da bi evropski podnebni cilj zniževanja emisij TGP dosegli le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v TEŠ leta 2033. Focus, Greenpeace in Umanotera zahtevamo, da se ta ugotovitev in zaveze Pariškega podnebnega sporazuma upoštevajo pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija.
Še ena okoljska figa v žepu: možnost frackinga v Sloveniji ostaja
Vladni predlog sprememb Zakona o rudarstvu pušča odprta vrata hidravličnemu lomljenju v Petišovcih in s tem nevarnostim za zdravje in življenje ljudi ter lokalno okolje.
Kljub zahtevam EU Slovenija v NEPN ni ustrezno naslovila energetske revščine
Slovenski Nacionalni energetski in podnebni načrt ne vsebuje jasne opredelitve energetske revščine ali kakršnih koli količinsko opredeljenih ciljev ali indikatorjev. Ker cilji za zmanjšanje energetske revščine niso postavljeni, napredka in učinkovitosti ukrepov ni mogoče spremljati.
Focus na mednarodnem forumu Right to Energy o energetski revščini
Skupaj ustvarjamo močno vseevropsko gibanje, ki tako zahteva kot ustvarja inovativne rešitve za pravico do energije vseh.
V času epidemije in pozimi je najranljivejšim treba zagotoviti nujno oskrbo z električno energijo
V Focusu smo poiskali boljše rešitve in ukrepe za naslavljanje problema energetske revščine na ravni politik.
Zbiramo prijave za brezplačno energetsko svetovanje na Obali
Društvo Focus bo s projektom EmpowerMed priskočil na pomoč obalnim gospodinjstvom z nizkimi dohodki, izpostavljenim energetski revščini.
Focus prispeval poglavje za knjigo o energetski revščini
Pravkar izdana knjiga Perspektive energetske revščine v postkomunistični Evropi (Perspectives on Energy Poverty in Post-Communist Europe) raziskuje energetsko revščino v postkomunistični Evropi in prikazuje, kako različne države naslavljajo energetsko revščino z javnimi politikami in ukrepi. Energetska revščina močno prizadene številne dele Evropske unije, vendar je bilo do zdaj razvitih le nekaj primerjalnih analiz za razumevanje raznolikosti pojava v celotni EU. Knjiga zapolnjuje to vrzel in se osredotoča na vzhodnoevropsko regijo. V zadnjih treh desetletjih je bila ta regija precej spremenjena, vendar se, kot kažejo prispevki v knjigi, še vedno sooča z velikimi izzivi pri zagotavljanju čiste in cenovno dostopne energije [več ...]
“Ne moremo imeti milijarderjev in ustaviti podnebnih sprememb”
Zapis Lidije Živčič, ki dela na področju energetske revščine, ob šokantnih statistikah, kako zelo potraten in škodljiv je življenjski slog najbogatejših ljudi na svetu. V Focusu smo ponosni na to, da že skoraj deset let naslavljamo izziv energetske revščine. Gre za pomemben problem, saj se z njim sooča skoraj ena četrtina ljudi v Evropi. Energetska revščina se pojavi, ko gospodinjstvo ne more doseči minimalne ravni domače porabe energije, potrebne za zadovoljevanje osnovnih potreb. Energetsko revna gospodinjstva z veliko težavo krijejo položnice za osnovne energetske storitve, kot so elektrika, gretje ali topla voda. Ali pa si teh sploh ne morejo privoščiti. [več ...]
Kljub pozivom nevladnikov poslanci prižgali zeleno luč frackingu
Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor na glasovanju v torek, 6. oktobra 2020, niso izglasovali prepovedi hidravličnega lomljenja oziroma t.i. frackinga v Sloveniji. V Focusu smo nad takšnim rezultatom razočarani, še posebej zato, ker je bilo iz razprave na odboru jasno, da prepovedi okoljsko spornega frackinga dejansko nihče ne nasprotuje. S tem so poslanci zapravili priložnost, da se postavimo ob bok številnim evropskim državam, ki so previdno prepoznale tveganja frackinga in ga bodisi začasno bodisi za vedno prepovedale (Francija, Bolgarija, Irska, Velika Britanija in Nemčija). Metoda frackinga namreč prinaša številna tveganja za okolje in zdravje ljudi. Vse več držav [več ...]
Za prepoved frackinga v Sloveniji
Člane Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor smo pozvali k prepovedi frackinga v Sloveniji in postavitvi skrbi za okolje in zdravje ljudi v ospredje.
Slovenija v primežu mehanizma, ki ruši zakonodajno avtonomnost držav
Slovensko vlado pozivamo, naj ne popusti pritisku podjetja in postopke izpelje tako, kot to zahteva naša zakonodaja.
Evropska komisija naš projekt IDEA označila kot primer dobre prakse
Odlična ocena našega dela nam pomeni dodatno spodbudo pri naših aktivnostih na področju reševanja energetske revščine.
V evropskem skladu za pravični prehod ni mesta za fosilna goriva
62 nevladnih okoljskih organizacij poziva evropske poslance, naj glasujejo proti vključitvi plina v sklad.
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt – ambiciozna strategija ali ohranjanje statusa quo?
Pri določanju okvira za zeleno okrevanje Evrope bodo imeli ključno vlogo nacionalni podnebni energetski načrti, saj predstavljajo temelje za podnebno politiko ter usmeritev neposrednih naložb v naslednjih desetih letih. Ključna področja, kjer Focusovi predlogi niso bili ustrezno upoštevani in kjer je Slovenija premalo ambiciozna smo predstavili v pričujočem prispevku.
Odprto pismo predsedniku vlade s podpisi podpore za odločnejše podnebne ukrepe
Danes smo predsedniku vlade Marjanu Šarcu poslali odprto pismo, s katerim mu predajamo podpise podpornikov akcije Večina pričakuje ukrepe, največje tovrstne akcije v zgodovini Slovenije doslej, s katero ljudstvo zahteva odločnejše podnebne ukrepe.
TEŠ: “Manjkajoče” poglavje v podnebnih načrtih Slovenije
Okoljevarstvene organizacije pozivamo vlado, da v skladu z opozorili znanosti v NEPN (v javni obravnavi do 16.2.) vključi cilj opuščanja premoga do leta 2030.
