Še dolga pot do podnebne nevtralnosti: ob zaključku projekta LIFE Unify
Poročilo ob zaključku projekta LIFE UNIFY, ki je kot glavni cilj imel pospešitev in olajšanje pravičnega ter pravočasnega prehoda držav članic EU v nizkoogljična gospodarstva.
Krepitev podnebnih ciljev v prihodnjem pregledu nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov – pet končnih priporočil konzorcija Unify
Prejšnji teden je konzorcij Unify objavil poročilo o Nacionalnih podnebnih načrtih kot orodjih za doseganje podnebne in energetske varnosti v EU. Poročilo je nastalo na podlagi analiz desetih NEPN-ov in vsebuje pet ključnih priporočil za odločevalce.
Kako zelene so zelene tehnologije?
So zelene tehnologije res rešitev za okoljsko krizo? Kakšen vpliv imajo na drugih delih sveta? Jih lahko recikliramo?
[VABILO] Mednarodna konferenca: dobre prakse na področju podnebnih in energetskih ukrepov občin – od oblikovanja do izvedbe
Konferenca bo potekala v sredo, 25. 5. 2022, od 10.00 do 12.30, Udeležba je brezplačna, a so prijave obvezne.
Kako do podnebno-energetskega ukrepanja na lokalni ravni
Poročilo o strokovnem srečanju na temo lokalnega ukrepanja na področju podnebno-energetskih vprašanj v regiji, ki se je odvilo konec marca v sodelovanju z Razvojnim centrom Novo mesto.
Vprašalnik: mnenje o podnebnem ukrepanju EU in držav članic
Vabimo k izpolnitvi vprašalnika o podnebnem ukrepanju EU in držav članic. Ta vam bo vzel okoli 10 minut, nam pa bo v neizmerno pomoč pri oceni projekta in pripravi nadaljnjih aktivnosti.
Novo poročilo: nacionalni cilji zmanjšanja emisij do leta 2030 bodo odločali o naši podnebni prihodnosti
Najnovejše poročilo z naslovom »Izvajanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj na nacionalni ravni. Pridobljene izkušnje in priporočila projekta LIFE Unify«, pripravljenem v konzorciju LIFE Unify, vsebuje priporočila o tem, kako okrepiti in izboljšati omenjeno uredbo na podlagi izkušenj, pridobljenih na nacionalni ravni. Analizo izvajanja uredbe in priporočila za Slovenijo smo pripravili v Focus-u. Decembra 2020 so voditelji EU potrdili zavezujoč cilj vsaj 55‑odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kar je napredek glede na prejšnji cilj EU (minus 40 odstotkov). Evropska komisija je za uresničenje tega višjega podnebnega cilja (ki je zdaj zapisan tudi v novem Evropskem podnebnem zakonu) v [več ...]
[VABILO] Lokalni podnebno-energetski ukrepi: od dolgoročnega načrtovanja do praktičnih primerov
Kje: Razvojni center Novo mesto (Podbreznik 15, Novo mesto) Kdaj: 29. 3. 2022 od 10.00 do 12.00 Ker se politike prehoda v podnebno nevtralno družbo v praksi najbolj vidno realizirajo na lokalni ravni, so občine in lokalne skupnosti ključni akter pri ukrepanju. Za učinkovito in pravočasno implementacijo podnebnih in energetskih ukrepov je izrednega pomena dolgoročno načrtovanje. To občinam omogoča, da prepoznajo ključne probleme, najpomembnejše ukrepe in najustrežnejše poti do zelenega prehoda. Takšno načrtovanje ima poleg pozitivnih učinkov z vidika blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe tudi številne pozitivne učinke, kot so npr. vplivi na posameznikovo in javno zdravje, skupnosti prijaznejši [več ...]
Na lokalni ravni je potrebna večja podpora za izvajanje podnebnih in energetskih ukrepov
Poročilo "Načrtovanje podnebnih ukrepov na lokalni ravni’’, pri pripravi katerega smo sodelovali v projektu LIFE Unify, zaključuje, da kljub pomembni vlogi lokalnih akterjev prihaja do zamud pri načrtovanju in izvajanju podnebnih in energetskih ukrepov.
“Zeleno” okrevanje EU ovirajo naložbe v fosilna goriva in ogrožanje narave
Analiza načrtov za okrevanje in odpornost deset držav članic EU je pokazala, da države v 672 milijard evrov vreden sklad EU za okrevanje vključujejo naložbe, ki bodo zelo verjetno škodile okolju in podnebju. Slovenski načrt smo analizirali v Focusu in Umanoteri.
Dolgoročno podnebno načrtovanje v državah srednje in vzhodne Evrope – priporočila za odločevalce
Nevladne organizacije iz Češke, Estonije, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije smo preučile najboljše prakse šestih držav članic iz srednje in vzhodne Evrope na področju dolgoročnega podnebnega načrtovanja ter pripravile priporočila za to regijo.
Slovenija med petimi državami EU, ki nameravajo kuriti premog po letu 2030
Odziv Focusa in Greenpeace Slovenija na sprejeto strategijo za izstop iz premoga, v kateri opredeljena letnica prenehanja rabe premoga v Sloveniji ni skladna z zavezami Pariškega podnebnega sporazuma.
Občine in lokalne skupnosti so ključni akter pri spopadanju s podnebno krizo
Politike prehoda v podnebno nevtralno družbo se v praksi najbolj vidno realizirajo na lokalni ravni, zato so lahko občine in lokalne skupnosti ključni akter pri spopadanju s podnebno krizo. A žal trenutno precej zaostajajo pri načrtovanju ukrepov.
Skupaj za 100 % obnovljivo Evropo: sonce in veter kot hrbtenica energetskega sistema
Pred COP 26 v družbi 184 organizacij pozivamo k hitrejšemu, pravičnemu in trajnostnemu prehodu na 100 % energijo iz OVE v Evropi do leta 2040.
Analiza nacionalnih dolgoročnih podnebnih strategij: še dolga pot do podnebne nevtralnosti EU
V mreži nevladnih okoljskih organizacij CAN Europe smo analizirali dolgoročne podnebne strategije držav članic EU, ki bi lahko imele pomembno vlogo na njihovi poti do podnebne nevtralnosti.
Slovenija potrebuje ambiciozen in jasno definiran sistemski okvir soočanja s podnebno krizo
Na nujni seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor smo opozorili na nujnost takojšnjega in radikalnega ukrepanja za ustavitev globalnega segrevanja pri 1,5 °C, tudi Slovenije, ki potrebuje ambiciozen in jasno definiran sistemski okvir soočanja s podnebno krizo.
Kaj prinaša zakonodajni paket “Pripravljeni na 55”
14. julija je Evropska komisija predstavila paket “Pripravljeni na 55” (Fit for 55), ki s 13. zakonodajnimi predlogi kaže pot do evropskega cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050. A kot vemo, če se pripravimo le na 55, ne bomo dosegli omejitve dviga temperature na 1,5 °C. V nadaljevanju zato predstavljamo hitro oceno nekaterih ključnih predlogov Komisije. Ambicioznost: Medtem ko smo praktično vsak dan priča uničujočim vplivom podnebnih sprememb tako na okolje, življenja ljudi, kot tudi na gospodarstvo, pričakujemo, da EU izpolni zaveze iz Pariškega sporazuma. V kolikor želimo [več ...]
Trenutna verzija dolgoročne podnebne strategije je nesprejemljiva z več vidikov
Na seji parlamentarnega odbora za okolje smo opozorili na pomanjkljivosti in problematične točke predloga resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, v katerem je po koncu javne razprave potihem mesto dobil jedrski scenarij.
Pravična preobrazba: vodenje pravičnih prehodov za vključujočo, trajnostno in odporno družbo
Za bolj celosten pogled na dojemanje pravičnosti, pravičnega prehoda ter pravične transformacije v slovenskem prostoru objavljamo preveden dokument z desetimi načeli, na katerih temelji vizija pravične družbene preobrazbe.
Sledilnik NEPN razkriva: EU potrebuje boljše načrte za doseganje okrepljenih podnebnih in energetskih ciljev
Za spremljanje izvajanja trenutno sprejetih nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov (NEPN) smo s partnerji v projektu LIFE Unify razvili Sledilnik NEPN. Vključuje podatke za 10 držav članic EU, tudi za Slovenijo.
Netransparenta priprava načrta za okrevanje požela kritike Evropejcev
V okviru kampanje EU Cash Awards smo analizirali slovenski osnutek načrta za okrevanje in odpornost ter na glasovanje postavili nesmotrno porabo sredstev za ceste, vzpostavitev nacionalnega letalskega prevoznika in netransparenten proces priprave načrta.
Načrt za okrevanje in odpornost ne sme biti zamujena priložnost
Na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor DZ smo še enkrat opozorili na netransparentno pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter na izjemno razvojno priložnost, ki jo predstavlja, če jo bomo znali izkoristiti.
[Vabilo] Na konferenci do odgovorov, kako je pravičen in pravočasen izhod iz premoga lahko priložnost za regijo
V razpravi o izhodu iz premoga je pomembna tudi proaktivna vloga sindikatov in lokalnih odločevalcev pri načrtovanju pravočasnega in pravičnega prestrukturiranja regije. Ta vidik bomo postavili v ospredje na spletni konferenci 12. maja 2021 med 10.00 in 13.30. Vabljeni!
Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja
Zaradi zapostavljenosti negativnega vpliva kurjenja premoga na zdravje v aktualni razpravi smo strokovnjakom iz tujine podali pobudo za oceno predvidenih vplivov na zdravje zaradi delovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje glede na različne scenarije konca rabe premoga.
Študija: Z zaprtjem TEŠ leta 2033 bi se zmanjšalo tudi število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka
Na našo pobudo so v raziskovalnem centru CREA pripravili projekcije zdravstvenih učinkov alternativnih rokov zapiranja Termoelektrarne Šoštanj. V študiji ocenjujejo, da bi se, če bi prenehala delovati z letom 2033, izognili približno 290 smrtnim primerom in 700 milijonom evrov gospodarske škode.
