EU ima podnebni zakon, a še vedno nima ciljev, ki so potrebni
EU kot ena najbolj razvitih regij sveta nosi tako zgodovinsko odgovornost za podnebno krizo, kot tudi odgovornost, da glede na svoje zmožnosti k skupnemu naslavljanju podnebnih sprememb prispeva več.
Slovenska podnebna strategija temelji na NEK2
Z dolgoročno podnebno strategijo je vlada sprejela odločitev o naši energetski prihodnosti in to mimo mednarodnih konvencij in brez potrebne presoje vplivov na okolje, ki jo predpisuje nacionalna zakonodaja.
Načrt za okrevanje in odpornost ne sme biti zamujena priložnost
Na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor DZ smo še enkrat opozorili na netransparentno pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter na izjemno razvojno priložnost, ki jo predstavlja, če jo bomo znali izkoristiti.
[Vabilo] Na konferenci do odgovorov, kako je pravičen in pravočasen izhod iz premoga lahko priložnost za regijo
V razpravi o izhodu iz premoga je pomembna tudi proaktivna vloga sindikatov in lokalnih odločevalcev pri načrtovanju pravočasnega in pravičnega prestrukturiranja regije. Ta vidik bomo postavili v ospredje na spletni konferenci 12. maja 2021 med 10.00 in 13.30. Vabljeni!
Dan Zemlje 2021 praznujemo z novo podobo Focusa in novo Zeleno turo po Ljubljani
Letošnji Svetovni dan Zemlje na Focusu obeležujemo še prav posebno in mladostno - z novo vizualno podobo Focusa, novo interakitvno zeleno turo po Ljubljani, ki so jo ustvarili mladi in spletno delavnico, na kateri bomo mladinskim organizacijam delili ideje in znanje o bolj trajnostnem delovanju.
Ljubljana bogatejša za interaktivno zeleno turo, ki jo je zasnoval Focus
Brezplačno turo si vsak posameznik lahko brezplačno prenese na svoj pametni telefon, dostopna pa je v slovenskem in angleškem jeziku.
Focus dobil novo vizualno podobo
Novo vizualno podobo Focusa je ukalupil grafični oblikovalec Luka Pajntar iz studia Kaloop.
Povečano povpraševanje po odpadnem kuhinjskem olju v EU lahko vodi v krčenje gozdov
Povpraševanje po rabljenem olju za kuhanje za potrebe prometa naj bi se do 2030 v EU podvojilo, zaradi česar bo EU vedno bolj odvisna od dvomljivega uvoza. Mešanje deviškega olja v rabljeno olje za kuhanje se marsikje splača, če bo to postalo trend, pa lahko pričakujemo dodatno krčenje gozdov.
Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja
Zaradi zapostavljenosti negativnega vpliva kurjenja premoga na zdravje v aktualni razpravi smo strokovnjakom iz tujine podali pobudo za oceno predvidenih vplivov na zdravje zaradi delovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje glede na različne scenarije konca rabe premoga.
[Vabilo] Trajnostna oskrba in potrošnja hrane v javni upravi
Javna uprava lahko z zelenim javnim naročanjem zmanjša vplive oskrbe s hrano na okolje, spodbudi trg okolju prijaznejših produktov in tudi prispeva k ozaveščenosti o trajnostni oskrbi s hrano ter zmanjševanju zavržene hrane. To bo tema delavnice, ki jo z Umanotero pripravljamo 21. maja 2021.
Študija: Z zaprtjem TEŠ leta 2033 bi se zmanjšalo tudi število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka
Na našo pobudo so v raziskovalnem centru CREA pripravili projekcije zdravstvenih učinkov alternativnih rokov zapiranja Termoelektrarne Šoštanj. V študiji ocenjujejo, da bi se, če bi prenehala delovati z letom 2033, izognili približno 290 smrtnim primerom in 700 milijonom evrov gospodarske škode.
Slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj – V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030
Dokončna opustitev rabe premoga v svetu je samo še vprašanje časa. Zdaj smo pred odločitvijo, ali poskrbimo za urejen prehod, ki bo pravičen za delavce in premogovniške skupnosti, ali pa bomo prisiljeni v prehod, pri katerem bodo nevzdržne stroške oklepanja premoga prisiljeni plačevati državljani in davkoplačevalci.
63 % prebivalcev mest za prepoved prodaje vozil na fosilni pogon po 2030
Skoraj dve tretjini prebivalci večjih evropskih mest podpira prepoved prodaje vozil na bencinski in dizelski pogon v Evropi po letu 2030.
Focus zaposli vodjo projektov
V Focusu, društvu za sonaraven razvoj, iščemo vodjo projekta na področju varovanja svetovnh gozdov, deforestacije in potrošništva. Delovno mesto je za polni delovni čas za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Prijave in življenjepise pričakujemo najkasneje do 16. 4. 2021.
Prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih
Le množica ozaveščenih posameznikov lahko ustvari uspešen pritisk in vpliva na spremembe. Zato vas vabimo, da se nam v akciji pridružite v čim večjem številu in zanjo navdušite tudi svoje bližnje!
Pričeli smo z drugim usposabljanjem za koordinatorje skupnostnih projektov
V drugi izvedbi usposabljanja za koordinatorje skupnostnih projektov bomo s 13 udeleženci delali na zelo različnih področjih - od oskrbe s hrano, urejanja prostora, skupnostne energetike, mobilnosti pa do krožnega gospodarstva in trajnostne potrošnje.
Vključevanje javnosti in stroke je nujno za zeleno okrevanje
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Slednje zagotavlja boljše razumevanje lokalnih potreb in prihodnjih izzivov ter preprečuje goljufije in nesmotrno porabo sredstev.
EU Cash Awards: Na stotine milijard evrov za “dobre”, “slabe” in “škodljive” ukrepe
Proračun EU skupaj s svežnjem za okrevanje znaša 1,8 bilijona evrov. Toda za kaj bo denar porabljen? V kampanji EU Cash Awards nevladne organizacije v mreži CAN Europe preverjamo načrte porabe držav članic in izpostavljamo »dobre«, »slabe« in »škodljive« prakse.
Sodišče zavrnilo podnebno tožbo družin in mladih
Po treh letih je Evropsko sodišče dokončno zavrnilo tožbo desetih družin in švedske mladinske organizacije, ki so jo vložili zoper Evropski parlament in Svet EU zaradi nezadostne zaščite in neambicioznega boja proti podnebnim spremembam.
EU-Mercosur – prostotrgovinski sporazum, škodljiv za okolje in ljudi
EU-Mercosur sporazum bo, poleg škodljivih posledic na okolje in zlorabe človekovih pravic v Braziliji in državah Mercosurja, pomenil še več škodljivih izdelkov iz brazilskega mesa na policah supermarketov v EU. V kolikor bo sporazum podpisan, bo spodkopal tudi cilje in prizadevanja evropskega zelenega dogovora ter onemogočil doseganje trajnostne prihodnosti na področju pridelave hrane.
